Sara Čeh, Marjan Mirt: Divjina
Marijan Mirt, Stari svet
Akademski kipar mag. Marijan Mirt je vrhunski likovno vizualni umetnik, ki je prepoznaven
in umeščen v javne prostore doma in po svetu. Mirt se poleg kiparstva ukvarja še s
slikarstvom in oblikovanjem. Pri njem zasledimo neposredno, glasno in burno reakcijo na
pereče probleme današnjega časa: migracije, vojne, ogroženost evropskega in svetovnega
miru, močno prisotna pa je tudi refleksija velikih globalnih premikov in problemov, ki se
vraščajo v Mirtov umetniški jaz. Njegov artistični upor se jasno kaže, ko poleg visokega
strokovnega umetniškega nivoja z lastno likovno govorico in neizmerno ustvarjalno energijo
nenasilno opozarja na krivice prepolnega sveta.
Sara Čeh, Divjina
Diplomirana slikarka Sara Čeh nas vedno znova preseneča s svojim pogumom, ko poišče
nove poti in neobremenjeno raziskuje področja likovno vizualne umetnosti, pri katerih
prihaja do izraza njena svojska likovna govorica, ki se je lahko razvila zgolj zato, ker mlada
avtorica ne dovoli, da ji kar koli poruši notranji svet in harmonijo v njem. Slika od rane
mladosti in predmet iskanja ter neprestanega raziskovanja ji je narava. Ekološko skladje v
naravi, neokrnjen svet in zdravo okolje, ki ga bo potrebno ohraniti, so teme, ki puščajo v njej
globoke sledi. Le te prenaša v likovni svet in sledi se na platna zlivajo v erupciji energije, ko
se na likovni površini bije boj, med eksplozijo barve, ki vlada, in podrejeno formo, kjer se
avtorica najraje spogleduje z abstraktnim slikarstvom. Pri ciklu razstavljenih del nam
predstavlja portrete živali, ki so vrsta metafore za ujetega človeka v sistemu digitalizacije in
vse prevladujoče tehnologije. Zdi se, kot da bi avtorica želela ujeti in ohraniti delec divjine, ki
vse bolj usiha in odmira v svojem lastnem naravnem habitatu. Daljni svetovi, ki jih že leta
dodobra spoznava na številnih drznih popotovanjih, puščajo v njej sporočila in globoke vtise,
ki jih preko izbrušene likovne govorice niza na svoja platna za jutri, ko jih morda tam ne bo
več.
Kustos razstave, Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine
Marijan Mirt je bil rojen v Zagrebu, kjer je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in dizajn, nato še Akademijo likovnih umetnosti, kjer je diplomiral pri akad. kiparju prof. Miru Vucu in nato tam tudi magistriral in si je pridobil naziv mag. artium. Je član DLUM, ZDSLU in ULUPUH, je kipar, slikar in oblikovalec. Že daljše obdobje živi in dela v Mariboru, je aktivni član Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), kjer je bil daljše obdobje podpredsednik društva in predsednik Umetniškega sveta DLUM-a. Je pomemben povezovalni člen med umetniki Maribora in hrvaške in je idejni vodja ter pobudnik urbane likovne sekcije in likovnih kolonij Milene Lah (v Mariboru od leta 2014 dalje). Njegova dela krasijo mesta v Rusiji, kjer je 2009 in 2010 sodeloval na kiparskih simpozijih v mestu Penza, ustvarjal je v Avstriji ( Sirnitz, 2015), pri projektu Kiparji srednje Evrope je razstavljal po Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem,… in v Sloveniji. Prejel je številna priznanja in nagrade, med njimi prestižno zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel, Louvre 2017; nagrado DLUM 2013 in 2017, 2018; Priznanje Riharda Jakopiča 2020, Artfarers 2012, Atene; Simpozij Penza 2009 in 2010, Rusija itd. Od leta 2020 dalje je član strokovnega sveta UGM.
Sara Čeh je bila rojena leta 1995 v Ptuju. Med letoma 2014 in 2017 je študirala slikarstvo na Šoli za risanje in slikanje Art House v Ljubljani; leta 2017 je diplomirala in tam trenutno nadaljuje magistrski študij. Slika v tehniki akril in olje na platno, pogosto se izraža v asemblažih in trodimenzionalnih slikah, pri katerih posega po nekonvencionalnih materialih, ki jih vključuje na platna in v dela na papirju. Za svoje delo je prejela priznanja (Art House študentsko priznanje); razstavlja na selekcioniranih razstavah: 2017 je imela pregledno samostojno razstavo v Tovarni umetnosti Majšperk. Pogosto v kompozicije, ki sodijo bolj v svet abstrakcije in so na meji med mimetičnim in nemimetičnim slikarstvom, enakovredno vključuje fotografijo. Prav tako posega v svet lokalnih mitov in Kurent je pogosto lik, ki ga nenehno predeluje in dela na kombinaciji barve in, kljub abstrakciji, tudi forme.
